25.2.18

2 Ratitovca, 25.2.2018

Evo. Pa sva se odločila še za Ratitovec. Vreme sicer ni bilo bogve kaj, ampak, pejmo pogledat.
Vožnja se je razvlekla v pravo popotovanje, končno prideva na sneženo cesto za Prtovč. Parkirava ob cerkvici, nekaj avtomobilov je že tam. Vlada pa prava zima. Skozi vas se odpraviva po levi poti, ki je bolj za pešake. Zložno skozi bukov gozd, kmalu se priključi špura od lovske koče. Še malo in že sva v krnici Razor, tu pa levo v zadnjo strmino in do koče. Megleno, difuzno. No, v koči pa pestro, se kar malo zasediva in opazujeva. Precej ljudi, domače!
Zunaj se je medtem še bolj zgostilo, od koče odsmučava kar ob špuri, ker se ne vidi nič.
Na strmini vidljivost malce boljša, snega pa velikooo in povsem suh. Super smučarija!
Potem še nagajivščina skozi bukov gozd - izogibanje "količkom" in precej skokcev in kont. Sneg perfekten. Uživancija. Hitro sva pri lovski koči, potem še malo po cesti do avta...
Navdušena!

tle gor gremo

zimska razmera

proti koči

kljub difuzi se ga je dalo sprašiti

na poskok skozi gozd

tamala "Mausefalle"

Ouuu, super je blo.

Naslednje jutro pa šajba in takoj skleneva, da zadevo ponoviva. Da vsaj vidiva, kje sva bila prejšnji dan. Zjutraj pol ure kasneje, na Prtovču že neomejeno ljudi in pleha. Se je pa usidral oblak točno na Ratitovec, bril je veter, kar mrzlo. Tokrat po cesti do lovske koče in potem po špuri do vrha. Vmes je veter odpihal oblak, zgledalo je pravljično!

Prtovč

glede na silne množice že vse presmučano, prehojeno,...

snežinke v zraku in v očeh

snežno beli duo

Razor - že vse popisano

proti vrhu

Na vrhu je res pihalo. Mrz k ps!
Ljudi ogromno, koča polna, nič rehidracije, sva se samo na hitro pripravila. Zavita do oči sva z dilami v rokah zlezla še na Gladki vrh - roke so ob edini sliki zmrznile v trenutku. Potem pa dol po pobočju na Vratca. Na vrhu malce spihano (še vedno precej snega), malo nižje pa super mehak sneg. Fajna pela.  

pogled z vrha

fajna flanka z Gladkega vrha

woo-hoo

prašimo

v mehkem napihancu

    Wau. Krasna brrrrr smučarija!
Še pridemo...

***
"U, matr je mr'z
N'kjer ni tolk mr'z
kok'r je mr'z pr' n's"

Big Foot Mama

18.2.18

Zelenica, 18.2.2018

Tako! 
Postarali smo se, pridobili "novo" opremo (levega in tudi desnega) in se podali na sneg.
Vreme ni preveč sodelovalo, Avstrijci zahtevajo verige, sva se odločila kar za Zelenico. Čez noč ga je vrglo dobrih 10, že zjutraj pa ga je veter neusmiljeno prenašal sem ter tja.
Sva šla samo do bajte, veter se je krepil, nosilo je v oči, videlo se pa tudi ni prav dobro.
Smučanje sicer kr fajn, a ker je zgledalo vse v eni ravnini, si moral biti vseskozi na preži z mehkimi koleni - ali te je zmanjkalo v luknji ali pa zabilo v napihancu. 
Eleganca zavojev na nivoju tramvaja!

na štartu

v strmini

tipanje prave linije

Do desete maše sva bila že doma!

***

11.2.18

Ljubelj in Vogel, 11.2.2018

Uh, rabil sem en dan, da sem se nekako odpočil. Dečva pa neumorna, naslednji dan je takoj šibala na Romatenspitze. Aj-ajaj-ajaj. Bravo. Baje je bila smučarija krasna, taksija pa niso dočakali...
Vrnila se je navdušena, to je vse, kar šteje.

Na Pustno soboto pa smo družinsko zapregli sani in se pognali s Starega Ljubelja. Lep šport, samo ob silnem premetavanju sem še cel dan hodil precej na široko ( ). 

Ker smo bili družinsko spet skoraj vsi na kupu (pozdrave v Amsterdam, v srcih si z nami!), smo v nedeljo smučali na Voglu. No, eni so jo spet urezali turno. Vsa čast! 
Ljudi pa neomejeno, pod Voglom že dolgo nisem videl toliko pleha. Je bila pa smučarija super, vse zalito, mehko, belo... Vogel vedno postreže s pravim zimskim vzdušjem. In vintage napravami ;)

proti vrhu

odlična razmera na Romatenspitze

s sankami na Stari Ljubelj

pod vrhom

dvojec brez krmarja

polagam I

polagam II

polagam III

šibava

trenutki pred katastrofo
 
od brzine se zvrti

pravljica na Voglu

mistika

Rodica čaka

Zima kot se šika!

***
"Sila zamaje trdna tla
Gola Mistika"


8.2.18

Sv. Višarje, 8.2.2018

Mal sva se sicer spraševala Kam? , potem pa sva se odločila za Višarje.
Snega obilno, ljudi začuda tudi. Začel sem "hitro", potem me je pa povsem pobralo. Komaj sem prilezel do vrha, pa še to sem odvil direktno v vas na teraso. Da mal pridem k sebi...
Kondicija je na psu in če še glava ni čista... so potem muke ježeve...

Snega pa precej, kar mehak in suh, proti Lovcu še ni zgledalo zvoženo.
Ko sem se ob birra spina sestavil, sva odsmučala kar po smučišču.

na začetku je še šlo

tu se je že začel križev pot

na Višarski planini

snega obilno - visoka ograja je čist pod snegom

panorama od Kamnitega Lovca preko Viša do Montaža

vrh

cerkev Višarske Matere Božje

Uf, težka je bla.

Me je pa nazaj grede potolažil Iztok z izvrstnim komadom....

***

"vje duo samo blefira
an duo je pravi as"


4.2.18

Hotunc, 4.2.2018

Auuu, ga je nasulo! Pleonazem snega!
Cilj je bil sicer Pokljuka, ampak ko sva se peljala mimo Zatrnika, sva pomislila: 
"Hej, zakwa pa ne kr na Hotunca?!"
Ratrak je po bivši družinski špuro potegnil skoraj do vrha, tako da se ni prav nič udiralo. Ga je pa na vrhu krepko čez koleno. Dolgrede je bilo že precej razrito. Na začetku se je bilo treba tudi navzdol poganjati, potem je nekako šlo... Prva runda z vrha na levo, slow-motion oranje, potem še enkrat gor in druga runda na desno.
Tu sva se nekoč že borila, ampak ponoči. No, podnevi je situacija še slabša. Vse zaraščeno.
Kakorkoli, nekako sva se prebila nazaj do avta...

ratrak-špura in razrito pobočje

zalito

na drugo stran - Bled in Karavanke

woo-hoo (slow-motion)

druga runda

jipii med smrekcami

ulitek in kobacanje iz kraterja
 
tacanje navzdol
 
borba
 
bližnje srečanje

do tu naju je prineslo

od avta do avta

Ja, snega je res veliko. 
Pa tudi zabave!
Na Pokljuko so se pa valile procesije...

***