Že iz šotora sva gledala gore nad kampom Trenta in ker je tja peljala še cesta, sva si rekla - greva.
Skozi Vrsnik in Pod Zjabci, potem pa v klanec proti hišam Za Skalo.
Klanec kar zanimiv, ne popušča, kr fletno brcanje do rampe, kjer naju pričaka tabla z medvedom.
Nč, še po makadamu, ki pa se vleče in vleče. Kar ni konca.
Potem po razdrapanem kolovozu spet strmo na planino V Plazeh. Še par 100m na vzhod in razjahava. Naprej pa peš - medveda glih ni videt, se nama pa zdi, da ne manjka dosti...
Vzpon na sedlo Čez Drt me je že precej izmozgal, do Čistega vrha me je pa čist pobralo. Sonce žge, vročina pritiska - Snežno beli tanko piska!
klanec nad Vrsnikom
medo kvart
proti pl. V Plazeh
zadnji metri pred pešpotjo
Čisti vrh - pogled proti Triglavu
panorama
Ampak razgledi (ko sem prišel k sebi) pa vrhunski na vse strani.
Potem še dooolgo tresenje po makadamu nazaj (res ga ni konca!). In pa še super spust v dolino - senca, pihlja, ni lepšega...
zmaga
ruta
profil
Ja, ker sva bila že opoldne nazaj, sva se na hitro ofrišala v Soči, potem pa nemirni duh spet zahteva premik. Jest sem zmogel le do izvira Soče (no, če sem pošten, sem crknil na sred klanca, odvil do potoka in se zavalil vanj), dečva je pa potegnila še na Vršič. Neverjetno! Epsko!!!
zadnje, kar se spomnim
takle smo mel (vir: sta.si)
Se je nabralo skoraj 1.500 višincev, enim pa še za cel Vršič več (za 1.000m več)!!
***
Ni komentarjev:
Objavite komentar