Pred žegnom smo šli pogledat v Bohinjske konce. Na Rodico. Napoved sicer ni bila bog ve kaj, ampak je vreme zdržalo. Cesto so nekako počistili, za prav visoke pa vseeno ni. Od avta je par snežnih jezikov, čez prečko smo dile nosili na hrbtu. Potem pa lomijada skozi gozd do Suhe. Odjuženo, malce se je vseeno odprlo. Na dilah z muko skozi žleb (lažja je peš), potem pa po dolinicah proti pobočjem Rodice. Tu je ostalo še precej trdo, odjenjalo je mogoče kakšen mm, ravno toliko, da so psi dobro grabili.
Na vrhu malce vetrovno, potem pa super grifig flanke navzdol. Mal je treba popaziti le na precej velike luknje na pobočju. Vrhnji dve strmini trdi, nižje pa kar naenkrat odjuži in plavanje do Suhe. Še lomijada skozi gozd - eni so odpeljali tudi čez prečko. Še mal borbe do avta...
Dobljen dan, dežja nikjer. Rodica, kot vedno, ni razočarala.
lomijada skozi gozd do Suhe
Suha
v žlebu - mučenje na dilah... (foto AG)
... peš je šlo lahkotno
iz dolinic proti Rodici ... (foto AG)
... in naprej do vrha
proti Voglu še zima
Graparji že u rožcah
fajna grifig smuka
po jezikih do avta
Max Headroom 2.15 (foto AG)
V Štrudlu smo zmazali še narezek in pirhe! In se zadovoljno odpravili domov (šunki naproti)!
***
"Zmaga, zmaga, zmaga"
Ni komentarjev:
Objavite komentar