Lepega vremena kar noče biti konec, pa je bilo treba pogledat še na Pokljuko. Nisva bila prav zgodnja (7:30), vendar na parkirišču pri Rudnem polju ni bilo pretirane gužve. Po pomrznjeni cesti greva do žičnic, tu pa že zažge sonce. Na vzponu ob obeh žičnicah in v strmini nad zgornjo nama že zakuha, tajava se hitreje kot sneg! Na Zlatih vodah odvijeva na Kačji rob in iščeva senco med macesni. Dan pa spet fantastičen!
Zlezeva na greben Viševnika in po še trdem odsmučava navzdol. Potem pa naprej po zasneženih vzboklinah proti Velikemu Selišniku. Vmes se kar ustavljava in ogledujeva zasneženo pokrajino. Lepo je, midva pa sama.
Zlezeva na vrh Selišnika in odsmučava po že ojuženem. Glih prava naklonina. Potem pa nadaljujeva z vzponom na Debeli vrh. Pobočje zgleda super, glih prav odjuženo. Na vrhu uživava v razgledih, malce pihlja, modro nebo, pod nama pa snežnobele flanke. Spustiva se direktno v Blejsko konto. Smučarija odlična, omehčan in počasen sneg omogoča pravi carving med redkimi macesni. Vrhunsko. Potem se spustiva še skozi gozd, kjer pa sneg postaja vedno bolj gnil. Pricukava do ceste, še mal poganjanja in sva nazaj pri žičnicah. Odlično, srečala sva pa točno dva (2) turaša.
Pri vseh množicah, ki se valijo na Viševnik, prav neverjetno.
ob žičnici je že zakurilo
na Kačji rob
Viševnikov greben z opastmi
trdo z grebena
MDV
vrh Velikega Selišnika, v ozadju MDV in Triglav
Viševnikova poezija
Veliki Selišnik z vzpona na Debeli vrh
prodiramo na Debeli vrh
oba Draška
snežnobela pravljica
carving z Debelega vrha
na poskok
Uuu, lepo sva zaokrožila. Pri žičnicah se odžejava (tokrat je bila kišta v snegu hvalabogu), na parkirišču pa že vse gomazi. Oviratlon dogaja...
Vikend, da ga vikaš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar