*** Izpostavljeno ***

Svaneti, 28.12. 2019 - 4.1.2020

Dolgo pričakovana pustolovščina se je končno začela. Po stresnem decembru smo odpotovali nekam daleč, nekam drugam, nekam, kjer se je čas...

25.1.14

Brda, 25.1.2014

No, pa ga je končno nasulo tudi v dolini. Zjutraj je sicer ostalo le sramežljivih par cm, ampak pobeljeno pa je!
Da bo lep dan se je videlo že iz postelje, da bo pihalo pa tudi. Je bilo treba na Pokljuko povohat nov sneg. Na zasneženi cesti proti spomeniku srečava plug, parkirišče pa že skoraj polno. Špura lepa, mehka, še nič naluknjana. Veter je že napenjal mišice in otresal suh sneg s smrek. Pod Blejsko kočo zavijeva desno in čez strminco. Samo špura, nihče še ni peljal navzdol! Proti Brdom že konkretno piha, zato se ustaviva na sedelcu pod vrhom. Piha hudo, tudi zgoraj precej spihano, flanka navzdol pa zgleda super. 
Izkazala se je za malce zaskorjano, ampak se je prašilo. Yeah! Še po zasneženih dolincah, čez strmino in mimo koče, ter po mehkem pršiču (s premalo podlage!) med smrekami do avta. 

nad kočo samo špura, še nič zvoženo

proti Brdom

pihaaa

veter ustvarja

plavamo po zgornji flanki

dobro se je prašilo...

...mal se je tut odpeljalo

Pokljuka res nikoli ne razočara. 
Čeprav - gužva proti Rudnem polju je bila pa strašanska. Na srečo sva se hitro odmotala in si zaslužene požirke privoščila na Zatrniku.
   

19.1.14

Proti Romatenspitze, 19.1.2014


Smo se odločili, da poiščemo pravo Zimo!
Dan se je začel ob 5h z lazanjo (pripravo, ne pojedino!). Potem pa pobereva še dva kolega in že brzimo skozi tunel. Deževalo je že na naši strani, na avstrijski se je že zlivalo. Proti Spitallu pa je že prav nemarno scalo! Voda povsod, z neba, na cesti, na poljih - ni zgledalo obetavno.
Proti Mallnitzu nič snega, cesta je postala bela šele od odcepa za Tauerntal. No, pri koči je bilo pa že kar belo - ga je kar nekaj nasulo. 
Urca turanja do parkinga pod Jamnigalmom - smo orali že po cesti, prvi. Od parkinga naprej pa prava zimska pravljica - snega veliko, obilno pa ga je tudi sipalo - sicer mokrega, ampak, kaj čmo, tko je. V kolonci smo gazili navzgor. Delale so se težke cokle, ki sem jih zmogel prinesti le do Peterbauer hütte. Potem me je pobralo. Tudi snežilo je neusmiljeno, vidljivost slaba in smo obrnili.
Oranje po strmini navzdol proti gozdu je bilo odlično! Snega ogromno, globoko plavanje in prekopicavanje - skratka zabava! Zasneženi pa od nog do glave! Mal akrobacij še skozi gozd, pa razglednica pri tabli in potem še dooolg spust po cesti nazaj do avta. Po mokrem snegu je šlo samo naravnost in v preži in so se stegna kar dobro ogrela. Seveda je bilo treba še v kočo premlevat...

po cesti proti Jamnikovi planini

"Zima je, samo poiskat jo je treba!"

s coklami navzgor

pri Peterbauer hütte ga je ornk medlo

zasnežena zabava navzdol

razglednica

Smo jo našli, pravo Zimo! 
Samo upam, da jo prinese tudi v domače konce...
Frank Sinatra

12.1.14

Nockberge - Königstuhl, Seenock, 12.1.2014

Dan, ko se vse pokrije!
Štirje šibamo za Innekrems, kjer sicer snega ni v izobilju. Parkiramo pri Mehrl-hutte, končno prava zima. Temperature pod nulo, dolina še v senci, vse pobeljeno, sneg škripajoč. Prvič v tej zimi zanohta - občutek je dober! Krenemo v ravninsko etapo ob tekaški progah po dolini Rosaninalm. Na obeh straneh super pobočja, sicer malo premalo snega oziroma je po vrhovih spihan, ampak zgleda čudovito. Pred strminco na Königstuhl (2.336) nas pričaka sonce. Super! Tik-tak smo pod vrhom in po spihanem pobočju hitro na vrh. Tam že par ljudi, vsi Slovenci. Razgledamo, poslikamo in odsmučamo - se je našlo nekaj napihanca za ugodno smuko. Še enkrat nataknemo pse in po grebenu še na Seenock (2.260). Uživamo v soncu in res lepi panorami.
Že pri vzponu na Königstuhl smo opazovali še nepresmučano flanko Seenocka in sedaj smo ravno tu - na vrhu, pripravljeni! Opa, zarežemo navzdol. Mogoče malenkost zaskorjano, ampak smučarija je prava poezija! Direktno navzdol, proti zasneženemu jezercu Rosaninsee. Vse se kadi, prši, frči...
V-R-H-U-N-S-K-O!!!
Pred izravnavo prečimo v levo, tu nas pričaka obilna porcija pršiča z redkimi macesni in smrekcami. Noro!
Želiš si le, da bi kar trajalo in trajalo...


ravninski štart po senčni dolini Rosaninalm 

pomežikne nam sonce  

proti Königstuhlu 

spihano vršno pobočje Königstuhla 

vrh - domače, domače 

panorama z vrha (sprednji njok je Seenock) 

pogled na prehojeno dolino Rosaninalm 

režemo s Seenocka 

nedotaknjene pršičaste flanke 

smo se jih dotaknili - woo-hoo 

old-school čez prelomnico... 

... in mimo cvišncajta 

kolega je skočil iz kadra! 

Dr. Josef  že čaka s točenim

Še iztek ob tekaških progah do koče, kjer seveda čaka weizen, zweizen,...
Navdušeni, udeli smo res fenomenalen dan.
Bogovsko!

Smo pa potem morali dvakrat ustaviti na AC za odtočit...

***
"Bom lahko kdaj pozabil
tvoj torzo na strmini,
jeklene tetive gorenjskega orla.
pogled, ki osvaja,
junake planinskega čaja."

Lačni Franz - Bela simfonija
Posted by Picasa

11.1.14

Mrežce, Debeli vrh in malce tavanja..., 11.1.2014

"Še enkrat na Mrežce" sva rekla, "bl u izi". Pa na Debeli vrh, če bo vreme...
Na Pokljuki ga je precej pobralo, cesta do spomenika poledenela. Do koče sva se prebijala med skalami in kamni po sicer zelo trdi poti. Nad kočo pa v meglo. Na najstrmejšem delu sva bolj za dober vtis nataknila srenače. Zelo trdo je bilo, a bi se dalo tudi brez. Pod vrhom se je odprlo, dvigneva se nad meglo in odpre se čudovit pogled na bližnje vrhove. Na vzhodu so v daljavi iz megle kukali le Stol, Begunjščica, Storžič...

Debeli vrh je zgledal privlačno, megla se je nekako ustalila na sedelcu nižje. Z Mrežc odsmučava desno po skrajnem robu proti Debelemu vrhu. Super, ravno prav odjenjano.
Potem v meglo, pa pse nazaj gor in po grebenu na Debeli vrh. Tudi tu se na vrhu zjasni. Megla se je premikala kakšnih 100vm gor/dol in temu primerni so bili tudi razgledi.
Z Debelega vrha odsmučava po flanki proti Mrežcam - vrhunsko, skoraj pršičasto.
Žal je to trajalo le nekaj zavojev, potem naju je pogoltnila megla...


pogled proti Viševniku, MDV, VDV in Debelemu vrhu 

z vrha Mrežc je bilo videti takole 

spust proti Debelemu vrhu 

zadnji metri pobočja Debelega vrha 

pogled nazaj na Mrežce - megla se dviguje 

skoraj pršičasti zavoji z vrha 

potem smo se spustili v tole

Dobesedno! Kot bi se potopil v mleko! Kar naenkrat vse belo, smeri ne vidiš, podlage tudi ne, ne ločiš niti kucljev niti lukenj. Smuka je bila preživetje iz ovinka v ovinek in to v pozah, ki niso za v javnost!
Kljub napenjanju oči sva kaj hitro obupala, da bova zadela potko proti Blejski koči. Po dolinicah sva se spuščala/tavala vse nižje. Končno se je megla malo razkadila. V gozdu naletiva na sledi in se jih drživa. Levo in navzdol. Rodeo! Naletiva celo na markacijo in kmalu zatem še na zgornjo cesto (nad kamnolomom). Še mal Sitonena po cesti in spust do spomenika čez "minsko polje". Ufff... Kar pestro.

Megleno obnovo sva naredila na Zatrniku - sledi sva pustila namotane kot špagete...
  
Posted by Picasa

4.1.14

Mrežce, 4.1.2014


Turobnemu jutru navkljub sva šla pogledat na Mrežce. Deževalo je že na Pokljuki, pri spomeniku je snežna odeja precej stanjšana. Štartava v dežju, ko sva prišla do Lipance se je pa že zlivalo...
Snega je v vrhnjem delu precej, začuda tudi (še) ni bil razmočen. Zgornji greben v megli, sneži in piha. Zaradi nekaj cm novega snega so se začele delati tudi zajetne cokle.
Hitro sva se pripravila in odsmučala. Po zgornjem tipajoče-meglenem delu sva potem skozi gozd našla presenetljivo dobro smučarijo. Se je dalo potegniti še kakšno "frišno"... Do koče je bilo prav užitkarsko!


od koče proti Mrežcam

vršni greben v megli

cokle je bilo treba kar odkidati

prištartani

gasa

Kljub slabemu vremenu je bilo kar nekaj obiska. Srečal sem še dva kolega iz povsem različnih obdobij službovanja. In smo se malce zataknili v koči...
Navzdol do spomenika še nekaj rodea, pri avtu pa že luže. Padalo pa je še cel dan.
Vseeno dobljen dan in oba navdušena nad smučarijo v zgornjem delu!
Čeprav januar na +7 ni ravno to, kar bi si želela!

PS
snežno-beli je tokrat črno-beli, ker nisem preveril nastavitev aparata
Posted by Picasa