Kolenogriz!
Čeprav je bil dan bolj pust, sva morala pogledat še enega junaka.
Pot je lepo razdeljena na tretjine. V prvo strmino sem se zagnal na polno in dokaj z lahkoto osvojil klopco in prvi razgled na dolino. Še mal, na izi, pa smo gor...
Me je pa druga tretjina povsem odrezala, strmine ni ne konca ne kraja, pri spomeniku mi je že vse plesalo pred očmi. Na srečo je pred zadnjo tretjino mal izravnave in greš potem lažje naprej.
Po treh tretjinah pa hišca in zmaga...
v prvo strmino
Čeprav je bil dan bolj pust, sva morala pogledat še enega junaka.
Pot je lepo razdeljena na tretjine. V prvo strmino sem se zagnal na polno in dokaj z lahkoto osvojil klopco in prvi razgled na dolino. Še mal, na izi, pa smo gor...
Me je pa druga tretjina povsem odrezala, strmine ni ne konca ne kraja, pri spomeniku mi je že vse plesalo pred očmi. Na srečo je pred zadnjo tretjino mal izravnave in greš potem lažje naprej.
Po treh tretjinah pa hišca in zmaga...
v prvo strmino
samo gasa gor, gor, gor
klopca 1/3
še zadnja tretjina
vrh
zamegljen pogled na Macesnovec
Še dobr, da je potrpežljiva z mano, ker tele strme-nerazgledne-gozdnate mi ne ležijo... In je posledično precej nepotrebnih besed izrečenih...
Tudi navzdol je bil svojevrsten užitek. Kolena niso bila hvaležna.
Presenetila sva dva gamsa, jerebice nobene!?
Kakorkoli, strinjala sva se, da bi mu bolj pristajalo ime Strmikovec!
***
"Dodirni mi kolena
to bi baš volela"
Zana
Ni komentarjev:
Objavite komentar